112 je enotna evropska številka za klic v sili, ki vam omogoča, da v katerikoli državi EU dobite nujno pomoč gasilcev, reševalcev ali policije. V Sloveniji je 112 dosegljiva 24 ur na dan, klic je brezplačen tako s stacionarnega kot mobilnega telefona – deluje tudi, če na mobilniku nimate kredita ali celo SIM kartice[. Pomembno je vedeti, kako pravilno poklicati in katere informacije posredovati, da bo pomoč kar najhitreje prišla do vas.
Ko kličete na 112, bodite kar se da zbrani in govorite razločno. Operater na drugi strani je usposobljen, da vam pomaga in postavi prava vprašanja. Vedite, da se ob klicu 112 samodejno prikaže vaša lokacija in številka s katere kličete, vendar vseeno morate sami opisati, kje ste in kaj se dogaja, saj je lahko samodejna lokacija netočna (npr. pri mobilnem klicu jo določijo približno preko oddajnikov). Med klicem ne prekinite, dokler operater ne reče, da je pogovor zaključen – morda potrebuje še kak podatek.
Podatki, ki jih povejte ob klicu 112:
- Kdo kliče: Predstavite se z imenom (in priimkom, če je možno) ter povejte številko, s katere kličete (če kličete z mobilca in nimate svoje številke pri sebi, operater jo sicer vidi, a je dobro tudi povedati za preverbo).
- Kaj se je zgodilo: Jedrnato opišite vrsto nesreče ali stanje – npr. “Prometna nesreča”, “Požar hiše”, “Oseba je nezavestna in ne diha”. To pomaga operaterju aktivirati prave službe.
- Kje se je zgodilo: Povejte točno lokacijo. Če veste naslov, povejte ulico in številko. Če ne, opišite: “na avtocesti med Ljubljano in Kranjem, približno 2 km pred izvozom Kranj vzhod”, ali “v gozdu pri planinski koči na Uštah”. Pomagajo tudi posebnosti: “blizu cerkve”, “pri bencinski črpalki OMV”. V blokih povemo nadstropje, v naseljih ime kraja in občino, če je kraj neznan širše.
- Kdaj se je zgodilo: Povejte, ali se je nesreča zgodila pravkar ali pred nekaj minutami (ali je morda minila že ura, če pozno opaženo). To je pomembno za oceno stanja – npr. pri srčnem zastoju šteje vsaka minuta, pri požaru se intenzivnost z časom veča itd.
- Koliko je ponesrečencev: Število poškodovanih ali ogroženih ljudi. Npr.: “V vozilu smo bili trije, vsi smo poškodovani” ali “Vidim dve ponesrečeni osebi, ena v nezavesti”.
- Kakšne so poškodbe ali simptomi: Opisujte stanje ponesrečencev – “ena oseba močno krvavi iz noge, druga ima težave z dihanjem” ali “onesveščena oseba ne kaže znakov življenja”. Pri požaru ne gre za poškodbe, lahko pa povemo “notri je morda ujet človek”.
- Kakšne so okoliščine na kraju nesreče: Omenite, če obstajajo dodatne nevarnosti za reševalce – “razlito je gorivo”, “slišim puščanje plina”, “cesta je zaledenela”, “pes teka naokoli”. Vse, kar bi lahko vplivalo na posredovanje.
- Kakšna pomoč je potrebna: Običajno to izhaja iz opisa, a lahko dodate: “potrebujemo gasilce zaradi požara in rešilca za vsaj dve osebi” ali “mislim, da bo potrebna tudi policija zaradi prometnega nadzora”. Operater bo sam presodil, koga vse napotiti, tako da tu ni potrebe po dolgem ugibanju – bolje opišite situacijo, ostalo oni uredijo.
Operater vas bo morda vprašal še dodatna vprašanja. Poslušajte ga in odgovorite čim bolj jasno. Morda bo dal tudi navodila: npr. pri prvi pomoči vas bo vodil, kako izvajati masažo srca ali zaustaviti krvavitev, do prihoda reševalcev. Upoštevajte navodila! Operaterji dobesedno rešujejo življenja po telefonu, zato jih poslušajte in sledite korakom.
Ko končate pogovor, ne odložite takoj – preverite, ali vam je operater rekel, da je to vse. Lahko da bo rekel: “Ostanite na liniji, dokler ne pride pomoč” v nekaterih primerih. Če se razmere na terenu spremenijo (npr. poškodovanec preneha dihati ali se požar nenadoma razširi), jih takoj znova pokličite in posodobite informacije.
Pomembno: Klic na 112 naj bo namenjen le nujnim primerom. Nikoli ne kličite v šali ali brez potrebe – zloraba klica na 112 je kazniva in skrajno neetična. Operaterji imajo tudi druge klice za obravnavati; če linijo zasedate po nepotrebnem, morda nekdo drug v tistem trenutku ne more dobiti pomoči. Podatki o vseh klicih se beležijo in hranijo šest mesecev, tako da se tudi lažne klice lahko izsledi. Vsi telefoni (tudi mobiteli brez SIM) ob klicu 112 sporočijo svojo številko in približno lokacijo, zato anonimnosti praktično ni. Skratka – 112 uporabite odgovorno.
Dostopnost 112: Kot rečeno, številka deluje v vseh državah EU enako. Če greste na dopust v tujino, si zapomnite, da lahko tudi tam pokličete 112 za pomoč (v nekaterih državah delujejo še nacionalne številke vzporedno, npr. 911 v ZDA – a 112 je standard v EU). V Sloveniji 112 sprejemajo regijski centri za obveščanje, kjer operater oceni situacijo in aktivira ustrezne službe (gasilce, nujno medicinsko pomoč, policijo, gorsko reševalce…).
SMS na 112: V Sloveniji lahko na številko 112 pošljete tudi SMS sporočilo, kar je posebej namenjeno gluhim in naglušnim osebam. Seveda lahko v skrajni sili SMS uporabite tudi, če ste npr. v situaciji, ko ne morete govoriti (skriti pred vlomilcem ipd.). Vsebina SMS naj bo podobna kot bi jo povedali: KDO/KAJ/KJE… Pri SMS-u velja: če ne dobite odgovora, poskusite znova ali pokličite, če je možno, saj SMS ni 100% zanesljiv glede dostave.
Naj bo vaša prva reakcija ob nesreči: ostanite mirni, pokličite 112 in nato kar se da jasno predstavite situacijo. S tem boste reševalcem omogočili, da vam hitro in pravilno pomagajo – morda boste s tem rešili življenje sebi, svojim bližnjim ali neznancu v stiski. Klic na 112 je prvi člen verige reševanja, ki se začne z vami in konča s srečnim izidom nesreče. Zato ga jemljite resno in ga obvladajte – čeprav upamo, da ga boste čim redkeje potrebovali.