Evakuacija iz objektov, visokih stavb in stanovanj

 

Evakuacija pomeni hiter in organiziran umik ljudi na varno iz objekta, v katerem grozi nevarnost (požar, potres, poplava ali druga nesreča). Da evakuacija poteka varno, mora biti načrtovana vnaprej, vsak objekt pa mora imeti določen načrt evakuacije. V praksi to pomeni, da so v stavbah označene evakuacijske poti – običajno hodniki in stopnišča – ter zbirno mesto izven objekta, kjer se zberemo po umiku. Vsakdo, ki se znajde v stavbi ob nesreči, naj sledi zelenim znakom za izhod v sili (bežeča figura na vratih), ki kažejo smer do najbližjega varnega izhoda. Evakuacija naj bo hitra, a nikakor panična – pomembno je ohraniti mirno kri in med tekom proti izhodu paziti nase in na druge.

Priprava in načrt evakuacije: V stanovanjskih blokih in javnih objektih običajno visijo evakuacijski načrti, ki grafično prikazujejo tloris nadstropij, lokacijo izhodov, gasilnih aparatov in hidrantov ter pot do zbirnega mesta. Priporočljivo je, da si vnaprej ogledate, kje so v vašem nadstropju zasilna stopnišča, gasilni aparati in ali so hodniki prehodni. Evakuacijske poti morajo biti vedno proste – hodnikov ne smemo krčiti z omarami, kolesi, škatlami ipd., prav tako morajo biti vrata na poti dovolj široka in ne zaklenjena. V visokih stolpnicah bodite posebej pozorni, da so požarna vrata zaprta (ne podprta odprta), saj preprečujejo širjenje dima med nadstropji. Redno preverjajte, ali na stopnišču gori razsvetljava in ali so zasilne luči delujoče – v temi je evakuacija otežena.

Splošna navodila med evakuacijo

  • Takoj zapustite objekt ob pozivu ali alarmu: Ko zaslišite alarmni zvok ali vas kdo obvesti, da je v stavbi nevarnost (požar, potres, plin ipd.), ne odlašajte. Čas je ključnega pomena. Hitro se odpravite proti najbližjemu izhodu po evakuacijski poti, ki ste si jo predhodno zapomnili ali ki je označena. Ne poskušajte še sami raziskovati vzroka (npr. “Kaj pa gori?”) – če je alarm sprožen, je treba domnevati resnost.
  • Preverite vrata, preden jih odprete: Preden odprete vrata sobe ali stanovanja, se jih dotaknite z hrbtno stranjo roke. Če so vrata vroča, za njimi najverjetneje divja požar. V tem primeru vrat ne odpirajte, ker bi vdih ognja in svežega zraka povzročil ognjeni sunek v prostor. Namesto tega poiščite drug izhod: lahko skozi okno (če ste v pritličju ali nizkem nadstropju) ali na drugo stran stavbe skozi balkonska vrata, če je varno.
  • Zapustite prostor brez odlašanja: Ko se odločite za smer umika, ne odlašajte. Ne izgubljajte dragocenih sekund z iskanjem osebnih predmetov, dokumentov ali hišnih ljubljenčkov – vaše življenje je najbolj dragoceno! Telefon, prenosnik in denarnica niso vredni, da bi tvegal ujm v ognju. Če imate pri sebi ključe in zlahka dosegljiv plašč ali čevlje, jih pograbite, vendar naj vas to ne upočasni preveč.
  • Opozorite in pomagajte drugim: Če razmere dopuščajo, opozorite sosede ali sodelavce v bližini, da se evakuirajo (npr. s kričanjem “Požar! Vsi ven!”). Posebej poskrbite za otroke, starejše, invalide in druge ranljive osebe v vaši bližini – ponudite jim pomoč pri izhodu. V stolpnicah je vnaprej smiselno imeti dogovorjen sosedski sistem pomoči za težje pokretne (npr. da v 5. nadstropju sosed na vozičku ve, kdo mu bo pomagal).
  • Ne uporabljajte dvigal: Dvigalo je med evakuacijo strogo prepovedano, saj lahko v požaru odpove elektrika in se dvigalo ustavi med nadstropji, polno dima. Vedno uporabite stopnišče. Če je stavba visoka, bo to naporno, a je edina varna možnost. Po stopnicah hodite po desni strani (levo stran pustite prosto za gasilce, ki lahko hitijo navzgor).
  • Držite se tal v zadimljenem prostoru: Dim je pri požaru pogosto hujša nevarnost kot plameni – vroč, strupen in poln ogljikovega monoksida. Če se znajdete v zadimljenem hodniku ali stopnišču, se sklonite ali splazite po vseh štirih po tleh, kjer je zrak nekoliko čistejši. Usta in nos si pokrijte z vlažnim robcem, majico ali robčkom, da filtrirate vsaj del dima. Vidljivost bo slaba; pomagajte si z dotikom stene, da najdete pot do izhoda. Ne pozabite – vdihavanje dima lahko hitro povzroči omotico in izgubo zavesti, zato se gibajte hitro, a previdno.

Kadar je pot iz stavbe blokirana

Včasih se zgodi najhujše – požar ali ruševine blokirajo vse običajne izhode. V takem primeru ne obupajte; obstajajo načini, kako povečati možnosti za preživetje, dokler ne prispe pomoč.

  • Umaknite se v “varnejši” prostor: Če ne morete zapustiti stanovanja ali nadstropja zaradi ognja ali dima na hodniku, se skupaj z vsemi prisotnimi umaknite v sobo, ki je najbolj oddaljena od požara (idealno z oknom na prosto). Zaprite za sabo vsa vrata in jih zatesnite – režo pod vrati ter morebitne druge odprtine zamašite z mokrimi brisačami, odejami, oblačili. Tako boste upočasnili vdor dima.
  • Pokličite na pomoč: Če imate telefon pri sebi, takoj pokličite 112 in sporočite, kdo ste, kje ste točno ujeti (nadstropje, stran neba, št. stanovanja) in kakšna je situacija (požar pred vrati, polno dima ipd.). Operaterju povejte, koliko vas je in v kakšnem stanju ste. Če telefona nimate, pojdite k oknu (če ni dimu zunaj) in kličite na pomoč z glasnim kričanjem ali mahanjem z rjuho, da opozorite sosedstvo in gasilce nase. Nekdo bo zagotovo sprožil alarm namesto vas.
  • Ostanite pri oknu: Odprite okno, če je zrak zunaj čist, da dobite svež zrak. Ne razbijajte stekla po nepotrebnem – če je okno zaprto in ne prehaja dim, ga pustite zaprtega dokler ne potrebujete zraka. Ko ga odprete, stojte ob oknu, mahajte in bodite vidni reševalcem. Svež zrak pri oknu vam bo pomagal ostati pri zavesti.
  • Ne tvegajte nevarnih skokov: Če ste v pritličju ali prvem nadstropju, bi morda zmogli izskočiti skozi okno, vendar to naredite le, če vam neposredno grozi ogenj v prostoru. V višjih nadstropjih pa skakanje skozi okno ni preživetvena možnost – padec z višine je smrtonosen. Raje se zadržujte pri oknu in čakajte pomoč. Gasilci vas lahko dosežejo z lestvami ali dvigalom.
  • Improvizirano reševanje z višine: Če ste prisiljeni zapustiti sobo v višjem nadstropju skozi okno (ogenj že vstopa), poskusite najti balkonsko ograjo, nadstrešek, drevo ali karkoli, kar bi ublažilo padec. V skrajni sili lahko zvežete skupaj rjuhe v improvizirano vrv in se poskušate spustiti čim nižje preden skočite – a to delajte le v skrajni sili in pazljivo. Preden skočite, skozi okno vrzite vzmetnico, blazine ali odeje, če jih imate, da nekoliko ublažijo tla. Skočite z nogami naprej, rahlo pokrčeni, da ublažite udarec. To so seveda nevarne reči, zato jih ponavljamo – izvedite le, če vam plameni že neposredno grozijo in ni druge možnosti.

Požarna varnost za ranljive skupine

Pri evakuaciji je treba posebno pozornost nameniti otrokom, starejšim, gibalno oviranim in bolnim osebam. Že vnaprej pripravite načrt, kako jim pomagati ob nesreči:

  • Otroci: Otroke poučite o požarni varnosti in evakuaciji na njim razumljiv način. Načrtujte, kdo bo med evakuacijo odgovoren za dojenčke ali majhne otroke – običajno starši ali skrbniki. Otroci imajo v paniki lahko tendenco, da se skrijejo (pod posteljo, v omaro); zato jih naučite, da morajo ob alarmu priteči k vam. V vrtcih in šolah se redno izvajajo evakuacijske vaje, ki otroke naučijo, kako mirno zapustiti poslopje in se zbrati na zbirnem mestu.
  • Starejši in bolni: Poskrbite, da imajo starejši družinski člani enostaven dostop do opreme, kot so slušni aparati, očala, zdravila – morda v torbici ob postelji – da jih lahko zgrabijo ob odhodu. Če živite v višjem nadstropju in imate težave pri hoji, premislite o vnaprejšnji namestitvi evakuacijskega sedeža ali druge opreme (nekateri bloki imajo posebne evakuacijske stolčke na vsakem podestu). Skupnosti in bloki pogosto organizirajo sezname oseb, ki potrebujejo pomoč ob evakuaciji – preverite pri lokalni civilni zaščiti ali gasilcih.
  • Invalidi: Za gibalno ovirane (npr. osebe na vozičkih) je ključno, da vnaprej dorečejo načrt evakuacije. Če dvigala ni možno uporabljati, morajo biti na voljo usposobljeni sosedi ali sodelavci, ki jim pomagajo po stopnicah. Obstajajo posebna nosila ali stoli za evakuacijo invalidov – če je nekdo na vozičku v službi v 4. nadstropju, mora delodajalec zagotoviti tak načrt. V stanovanjskih zgradbah naj invalidi obvestijo sosede in se dogovorijo, kdo jim bo priskočil na pomoč. V skrajni sili naj se invalidna oseba umakne na stopniščno podestje, ki je navadno požarno ločen prostor, in tam počaka reševalce, če sam/a ne more nižje.
  • Hišni ljubljenčki: Čeprav niso človeška ranljiva skupina, so za mnoge družinske člane pomembni. Pri evakuaciji poskusite, če je varno, s seboj vzeti tudi hišne ljubljenčke – pse na vrvico, mačke v kletko, če je hitro pri roki. Nikoli pa ne tvegajte življenja zaradi živali; če jih ne morete ujeti hitro, odprite jim vsaj izhod (vrata, okno), da si morda same rešijo življenje. Gasilci bodo, če bo mogoče, kasneje vstopili in rešili živali, zato jih obvestite, kje in katere živali so ostale v objektu.

Če vam med evakuacijo zagori obleka

Pogosta nevarnost pri požaru je, da se vam vnamejo oblačila – bodisi od neposrednega stika s plamenom bodisi od toplote in ognjenih zubljev v okolici. Če opazite, da vaša oblačila gorijo:

  1. Takoj se ustavite in ne tecite! Naravna reakcija je beg, vendar tek povzroči dotok zraka, ki samo še poveča plamen. Namesto tega ostanite pri miru ali se ustavite, da omejite dovod kisika do ognja na oblačilih.
  2. Lezite na tla! Padec na tla vam omogoči, da ognjene zublje zadušite. Poleg tega ogenj in vroč zrak dvigujeta navzgor – če stojite, plamen lažje doseže obraz. Takoj, ko ležite, pokrijte obraz z dlanmi, da ga zaščitite pred vročino in plameni.
  3. Kot hlod se valjajte po tleh! Intenzivno se kotrljajte levo-desno, naprej-nazaj, da zadušite plamene. Ideja je, da z gibanjem po tleh zagrnete ogenj v odejo prahu in zmanjšate dostop zraka. Valjanje tudi lahko pogasi plamen, ker ga fizično “povozite” po tleh. Nadaljujte, dokler niste prepričani, da je ogenj ugasnil in da se ne tli več.
  4. Zadušite preostale plamene z odejo ali plaščem: Če imate v bližini težko odejo, plašč ali gasilsko odejo, jo vrzite preko osebe (sebe ali druge), ki ji gorijo oblačila, in to naredite od glave navzdol, da ne potisnete plamenov proti obrazu. S tem zadušite kisik in plamen ugasne. Pazite, da uporabljen material ni sintetičen ali vnetljiv sam po sebi.
  5. Ohladite opekline: Takoj, ko je ogenj pogašen, začnite hladiti morebitne opekline na koži s čisto, hladno (ne ledeno) vodo. Hladite vsaj 10 minut. Odstranite navlaženo tkanino, ki se ne drži kože – če se je stopljeno oblačilo sprijelo na kožo, tega ne trgajte stran, samo hladite preko tega. Pokličite nujno medicinsko pomoč za vsak primer večjih opeklin.

Zapomnite si frazo “USTAVI SE – VRZI SE PO TLEH – VALJAJ SE” (ang. Stop, Drop, Roll), saj rešuje življenja v takih situacijah. Tudi otroci se jo morajo naučiti in vaditi preventivno (lahko kot igro), da v paniki znajo odreagirati pravilno.