Požari v domačem okolju se običajno začnejo majhni – na štedilniku, v košu za smeti, na električni napravi – in če ukrepamo hitro, jih lahko pogasimo, preden se razvijejo v uničujoč požar. V gospodinjstvu so najpogostejši vzroki požara nepazljivost pri kuhanju, okvare ali nepravilna raba električnih naprav, neprimerna uporaba sveč in nepazljivo kajenje. Dobra novica je, da z nekaj znanja in prave opreme lahko večino začetnih požarov pogasimo sami, še preden se razširijo.
Vrste požarov in gasilna sredstva
Pomembno je razumeti, kaj gori, saj od tega zavisi, kako bomo ogenj učinkovito pogasili. Strokovno se požari delijo v razrede glede na gorivo, vsak razred pa najbolje gasimo s točno določenimi sredstvi:
- Razred A: Gori trdna snov organskega izvora – npr. les, papir, karton, tekstil, slama. To so požari, ki tlijo in žarijo (požar pohištva, lesa ipd.). Gašenje: voda, pena ali suhi prah ABC so najučinkovitejši. Voda zelo dobro hladi in pogasi tleče žarišče.
- Razred B: Gori vnetljiva tekočina – npr. bencin, nafta, olje, alkohol, barve, lake. Ti požari se ne smejo gasiti z vodo, saj tekočine na vodi plavajo in se lahko požar razlije na večjo površino. Gašenje: gasilna pena, gasilni aparat na CO₂ (ogljični dioksid) ali suhi prah ABC. Ti izpodrinejo kisik ali prekrijejo tekočino, da zadušijo plamen.
- Razred C: Gori plin – npr. zemeljski plin, propan-butan (avtoplin), acetilen. Pri uhajajočem plinu vžig povzroča močen plamen. Gašenje: najbolje suhi prah ABC ali CO₂, pri čemer je ključno zapreti dotok plina. Če plamen pogasimo, ne da bi zaprli ventil, lahko nastane nevarnost eksplozije nevidnega plina. Zato se plinske požare običajno gasi šele, ko je dotok plina prekinjen (prej je včasih bolje nadzorovano naj gori, kot pustiti uhajati neviden plin!).
- Razred D: Gori kovina – npr. magnezij, aluminij (v prahu ali obliki kovinskih trakov). To so zelo zahtevni požari (kovine gorijo pri izjemnih temperaturah, magnezij celo reagira z vodo). Gašenje: posebni prahovi za kovine (t.i. D-prah), ki jih nasujemo na gorečo kovino. Navadni gasilniki pri tem ne pomagajo, vode se nikakor ne uporablja (magnezij v stiku z vodo eksplozivno reagira).
- Razred F: Gori jedilno olje ali maščoba – to je značilen požar v kuhinjski posodi, fritezi ali ponvi. Gre za posebno kategorijo, saj olje doseže izredno visoke temperature preden zagori. Gašenje: posebni gasilniki tipa F (poseben kemični prah ali razpršena emulzija) ali dušenje – najbolj praktično: pokriti posodo s pokrovko, kovinsko ploščo ali požarno odejo. S tem odstavimo dovod kisika in ogenj ugasne. Olja nikoli ne gasimo z vodo! Voda v stiku z razžarjenim oljem eksplozivno izpari in razprši goreče olje naokoli (maščobna eksplozija), kar vodi v ognjeni ogenj po celi kuhinji. Če vam kdaj zagori olje na štedilniku, takoj izklopite dovod toplote, ne premikajte posode (vroče olje se lahko polije) in nežno, a hitro posodo pokrijte z pokrovom ali debelo mokro krpo. Pustite pokrito več minut, da se olje ohladi pod vžigalno temperaturo. Požarno odejo imejte v kuhinji obešeno na vidnem mestu za tak primer.
Električni požari: Poseben primer so požari, ki jih povzroči električna napeljava ali naprava (npr. zagori televizor ali računalnik). Taki požari so lahko mešanica razredov A (plastika, izolacija) in C (če gorijo kabli pod napetostjo). Najprej, če je varno, izklopite elektriko (potegnite vtikač ali izklopite varovalko), da naprava ni več pod napetostjo – s tem odpravite nevarnost električnega udara pri gašenju. Električne naprave do 1000 V lahko gasite z gasilniki na CO₂, s suhim prahom, ali celo z meglenim curkom vode, če ste vsaj meter oddaljeni in če gasilnik to omogoča (to je navedeno na gasilniku). Vodo direktno na napravo ne priporočamo, dokler niste 100% prepričani, da je elektrika odklopljena. CO₂ gasilnik je odličen, ker ne pušča sledi in ugasne brez škode na elektroniki – a pazite, v manjšem prostoru lahko CO₂ povzroči pomanjkanje kisika za vas. Suhi prah je učinkovit, a bo napravo uničil in napolnil prostor s prahom.
Gasilniki in oprema za začetno gašenje
Vsako gospodinjstvo bi moralo imeti vsaj eno primerno napravo za gašenje začetnih požarov. Najbolj vsestranski je gasilni aparat (tudi “gasilnik”), ki ga izberemo glede na pričakovane vrste požarov. Za domačo uporabo se priporočajo večnamenski gasilniki na ABC prah, na peno ali na vodo, ker pokrivajo razrede A, B in C. Standardna velikost je 6 kg, lahko pa imate tudi manjše (2 kg, 3 kg) – glavno je, da so pri roki. Gasilnik namestite na lahko dostopno in vidno mesto, najbolje blizu izhodnih vrat prostora, da ga v sili hitro zgrabite in je hkrati na poti ven. To velja za kuhinjo, kurilnico, garažo – prostore, kjer je verjetnost požara večja. Redno (vsaj enkrat letno) preverjajte tlak v gasilniku in ga na vsakih nekaj let servisirajte pri pooblaščenem vzdrževalcu. Le vzdrževan gasilnik bo zanesljivo deloval, ko ga boste potrebovali.
Poleg gasilnikov so zelo uporabna priročna gasilna sredstva: v kuhinji imejte pri štedilniku pripravljeno požarno odejo (posebna negorljiva odeja iz steklenih vlaken, ki jo pogrnemo čez gorečo ponev ali celo čez človeka z gorečimi oblačili). Tudi navadna volnena odeja lahko v sili zaduši manjši ogenj. Vedro peska ali zemlje je dobro imeti v garaži ali delavnici (za razlite tekočine). Cev za zalivanje vrta lahko pogasi začetni požar na prostem ali v garaži. Kuhinjska pokrovka – nič ne stane, a je prva obramba pri vžigu olja v ponvi. Vse te stvari so primeri gašenja z dušenjem (odvzeti kisik) ali hlajenjem (voda odvzema toploto). V vsakem domu naj bo tudi dimni alarm – sicer ne za gašenje, vam pa hitro zazna dim in vas zbudi oz. opozori, kar je pri začetnem požaru ključno, da sploh lahko pravočasno ukrepate. Namestite jih predvsem v spalnice, hodnike in dnevne prostore.
Kako uporabljati gasilnik: Ko zagori, je panika največja sovražnica. Zato se vnaprej poučite, kako ravnati z gasilnikom, da bo v sili to avtomatsko. Večina ročnih gasilnikov se uporablja po enostavnem postopku: potegni, usmeri, stisni, pometaj. 1) Potegnite varnostni zatič ali izvleček (s tem odklenete ročico). 2) Usmerite cev ali šobo v smeri požara – v dno plamenov, ne v vrhove! 3) Stisnite ročico in sprožite izpust gasilnega sredstva. 4) Pometajte curek levo-desno počasi po območju gorenja, da prekrijete celoten požar s sredstvom. Pri tem vedno stojte med požarom in izhodom (da imate za sabo pot umika). Majhne kuhinjske požare gasite z razdalje kakšen meter ali dva. Bodite pripravljeni, da gasilnik izpraznite do konca, tudi če ogenj izgine – lahko se skriva kakšno tleče žarišče.
Ko je požar pogašen: Tudi če ste uspešno pogasili začetni požar, ne pozabite: prostor bo verjetno poln dima, zato ga prezračite. In še vedno pokličite 112 in javite, kaj se je zgodilo – lahko pojasnite, da ste požar že pogasili, a je dobro, da gasilci opravijo kontrolo, če je vse varno. Bolje preprečiti kot kasneje ugotoviti, da se je kaj ponovno vžgalo. Če je požar povzročila električna naprava, je ne priklapljajte nazaj, dokler jo ne pregleda serviser. Če ste uporabili gasilnik na prah, vedite da ta prah lahko poškoduje elektroniko (koroziven je), zato opremo očistite ali odnesite v servis.
Preprečevanje požarov v gospodinjstvu: Seveda je najboljša obramba sploh ne dopustiti, da zagori. Zato: nikoli ne kuhajte hrane na štedilniku in je ne hodite za dlje časa gledat v sobo – ostanite v kuhinji ali nastavite opomnik (nešteto požarov se začne, ko se olje pregreje ali hrana prismodi, medtem ko je kuhar na telefonu v drugi sobi). Redno vzdržujte dimnik in peč (saje v dimniku lahko zagorijo – dimniški požar). Ne prižigajte sveč v bližini zaves ali na robu kadi, od koder lahko padejo. Kadilci, previdno: kadite zunaj, ogorke pa dobro ugasnite – nikoli ne kadite v postelji, saj vas dremež lahko stane življenja. Električnih naprav ne puščajte vklopljenih brez nadzora dlje časa (npr. sušilni stroj naj ne teče ponoči, ko spite). Vsak tak majhen ukrep zmanjšuje možnost, da bo sploh prišlo do požara doma. Če pa pride, boste zdaj vedeli, kako pogasiti mali požar, preden ta postane velika nesreča.